Pred kratkim je Tržni inšpektorat RS objavil medijsko odmevno izjavo za javnost, da se bo Slovenija jeseni udeležila skupnega nadzora držav članic EU glede oglaševanja vplivnežev na spletu, ki ga načrtuje Evropska komisija. Tržni inšpektorat RS je v izjavi na kratko pojasnil, da morajo vplivneži pri oglaševanju ali prodaji preko socialnih omrežij spoštovati predpise s področja poslovanja in oglaševanja.
Ključno pri tem naj bi bilo, da naj bi vsakdo, ki v okviru svojega profila na socialnem omrežju opravlja pridobitno dejavnosti, imel svojo dejavnost ustrezno registrirano, oziroma naj bi imel urejen status, kot pravna oseba ali samostojni podjetnik. Poleg tega pa naj bi vplivneže zavezovala tudi zakonodaja, ki ureja varstvo potrošnikov (dostopnost informacij o podjetju, označevanje objav …), kar pa se načeloma nanaša zgolj na odnos med vplivnežem in potrošnikom.
V javnosti je sicer že zaznati premik v zavedanju o obveznostih vplivnežev pri označevanju oglaševalske narave objavljenih vsebin in o njihovih dolžnostih, ki jih imajo nasproti potrošnikom. Po drugi strani se pa v našem poslovnem prostoru precej malo govori o drugi strani poslovanja vplivnežev, in sicer o pravnem razmerju med njim in naročnikom. Ali je res tako enostavno, da naročnik zgolj izrazi svoje želje kaj potrebuje, vplivnež določi ceno in se naročilo lahko realizira? Brez pisne pogodbe in brez zapletanja s pravniškim izrazoslovjem?
Tako poslovanje vam hitro lahko prinese precej zapletov. Pojasnim v nadaljevanju.
Pisna ali ustna pogodba?
Za veljavno sklenjeno pogodbo načeloma ni treba, da je sklenjena v pisni obliki. To zakon določa zgolj za posamezne pogodbe (npr. pogodba, s katero se prenaša lastninska pravica na nepremičnini). Torej tudi, če po doseženem soglasju o vsebini, niste podpisali dokumenta, na katerem je napisano “Pogodba”, ste pogodbo kljub temu sklenili, vendar pač ne v pisni obliki.
Ne glede na to, da se pogodbena partnerja (naročnik in vplivnež) o vsebini pravnega razmerja lahko dogovorita tudi ustno, pa tak način poslovanja prinaša precej tveganj. Obstoji namreč precej velika verjetnost, da bo ena pogodbena stranka svoje pravice ali obveznosti razlagala na en način, druga pa na drugega. Obe stranki pa bosta imeli težavo pri dokazovanju. Pa da ne bo pomote – do takih nesporazumov prihaja tudi v primeru pisne pogodbe, vendar je v takem primeru bistveno lažje dokazovati vsebino poslovnega razmerja.
Vsebino dogovora je torej bistveno varneje preliti na papir in skleniti pogodbo v pisni obliki. Kakšno pogodbo pa sploh skleneta naročnik in vplivnež? Kaj vsebuje oziroma naj bi vsebovala?
Vrsta in vsebina pogodbe
Na splošno gre v teh primerih za pogodbo o poslovnem sodelovanju. Tovrstne pogodbe sicer niso izrecno urejene na zakonski ravni, vsebujejo pa elemente podjemne pogodbe oziroma pogodbe o delu. Poleg splošnih določb, ki se uporabljajo v večini pogodb o poslovnem sodelovanju (npr. uvodne določbe, dogovor o pristojnosti, opredelitev kdaj pogodba začne veljati, kako se jo lahko odpove …), je njena vsebina najpogosteje:
- kaj mora vplivnež opraviti za naročnika (predmet naročila) – kakšne objave mora vplivnež objaviti, na katerih socialnih omrežji, kako pogosto si morajo objave slediti ipd.;
- kakšne zahteve ima naročnik pri objavah na socialnih omrežjih – jasno razkritje oglaševalske narave objave, izrecne zahteve po skladnosti poslovanja vplivneža z določenimi pravnimi akti ali pravno sicer nezavezujočimi smernicami (npr. Priporočila k marketingu vplivnežev Slovenske oglaševalske zbornice) itd.;
- kako bo naročnik plačal opravljene storitve – v fiksnem znesku, v odstotku od prodaje, dodatna plačila itd.;
- v kakšnem obsegu bo naročnik vršil nadzor nad izvajanjem storitev – naročnik lahko samo potrjuje pripravljene objave, lahko pa je tudi bistveno bolj vpleten v sam kreativni proces in ustvarjanje objav;
- ali in v kolikšnem obsegu bo vplivnež na naročnika prenesel avtorske pravice na ustvarjenih objavah;
- ekskluzivnost – koliko časa vplivnež ne sme nuditi svojih storitev konkurenčni družbi.
Vsako določilo ima seveda tudi svoje specifike, ki jih je treba upoštevati. Priporočljivo je, da se pri pisanju pogodbe, v izogib nepotrebnega zapletanja držite osnovnega vodila – določila naj bodo oblikovana jasno in natančno ter na način, ki pogodbenima strankama čim enostavnejše opredelijo, kaj se od njiju pričakuje, kaj lahko storita, kaj morata in česa ne smeta.
V naslednjih tednih bom v seriji krajših prispevkov z vami delil še nekaj nasvetov, ki jih je smiselno upoštevati pri sklepanju tovrstnih pogodb. Če ste v dilemi ali je pogodba, ki ste jo pripravili zakonita ali želite pomoč pri pripravi pogodbe o poslovnem sodelovanju, sem vam z veseljem na voljo.
Naj vaš pravni problem postane moja skrb.