Vsakdo se slej ko prej sooči z vprašanjem dedovanja svojega premoženja. V Republiki Sloveniji imajo posamezniki več možnosti glede dedovanja, ki so podrobno opredeljene v Zakonu o dedovanju. Ta članek vam bo orisal splošne značilnosti možnosti, ki so vam na voljo, če ste v dilemi o oporočnem ali zakonitem dedovanju.
Zakon o dedovanju: Temelj dedovanja v Sloveniji
Dedovanje v Republiki Sloveniji ureja Zakon o dedovanju, ki določa pravila in postopke po katerih se premoženje pokojnika prenese na njegove dediče. Deduje se lahko na podlagi zakona in na podlagi oporoke. Pri tem ima vsak pravni naslov svoje posebnosti, ki jih je treba upoštevati pri odločitvi na kakšen način bomo premoženje zapustili dedičem.
Oporočno dedovanje: Kaj morate vedeti o pripravi oporoke?
Oporočno dedovanje omogoča posameznikom, da sami odločijo o razdelitvi svojega premoženja po smrti. Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti. Oporočitelj lahko v oporoki določi enega ali več oporočnih dedičev, ki bodo ob njegovi smrti podedovali njegovo premoženje, ter natančno opredeli, kaj in kako naj se deduje.
V oporoki lahko oporočitelj uporabi več načinov kako bo uredil dedovanje – lahko poimensko navede stvari in dediče, ki naj jih dedujejo, lahko določi, da naj vsak dedič deduje določen del premoženja (npr. vsak ½). Oporoko lahko oporočitelj napravi tudi samo za del svojega premoženja (npr. nepremičnine dediči dedujejo na podlagi oporoke, ostalo premoženje pa na podlagi zakona).
Oporočitelj lahko v oporoki zapusti tudi volilo – eno ali več določenih stvari ali kakšno pravico določeni osebi, ali lahko naloži dediču ali komu drugemu, ki mu kaj zapušča, da iz tistega, kar mu zapušča, da kakšno stvar določeni osebi, ji izplača vsoto denarja, ji odpusti kakšen dolg, jo vzdržuje ali da v njeno korist kaj stori, opusti ali trpi.
V oporoki pa lahko oporočitelj določi tudi bremena in pogoje, izvršitelja oporoke …
Oblike oporok
Zakon o dedovanju ureja več oblik oporoke. Za veljavnost oporoke zakon določa, da mora biti napravljena v obliki, kakor jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon. Nekaj oblik oporoke, ki jih zakon ureja:
- lastnoročna oporoka;
- pisna oporoka pred pričami;
- sodna oporoka;
- oporoka, sestavljena v tujini;
- oporoka, sestavljena na slovenski ladji;
- oporoka, sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem;
- ustna oporoka;
- …
Pri izbiri oblike oporoke je treba upoštevati specifične zahteve, ki jih določa zakon in lahko vplivajo na veljavnost oporoke (npr. ali je lastnoročna oporoka tudi oporoka, ki je napisana na računalnik?).
Zakonito dedovanje: Kdo so zakoniti dediči?
V primeru, da zapustnik ne napravi oporoke, pride do dedovanja na podlagi zakona. V takem primeru se šteje, da se je zapustnik strinjal z razdelitvijo premoženja v skladu z zakonom, ki tako določa kdo so dediči in kako se premoženje razdeli med njih. Dediči so razdeljeni v dedne rede, kjer bližnji sorodniki izključujejo bolj oddaljene sorodnike od dedovanja. Zakoniti dediči vključujejo potomce, zakonca, starše zapustnika in druge sorodnike, odvisno od situacije.
Prvi dedni red: zapustnikovi otroci in njegov zakonec. Dedujejo po enakih delih.
Drugi dedni red: če zapustnik ni zapustil potomcev, dedujejo njegovi starši in njegov zakonec. Zakonec deduje eno polovico zapuščine, starši pa po enakih delih drugo polovico (tj. vsak ¼). Če zapustnik ni zapustil zakonca, dedujejo njegovi starši po enakih delih. Če je eden od staršev pokojnika umrl pred zapustnikom, dedujejo del zapuščine, ki bi mu šel, če bi preživel zapustnika, njegovi otroci (tj. zapustnikovi bratje in sestre).
Tretji dedni red: če pokojnik ni zapustil ne potomcev ne staršev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne zakonca, dedujejo njegovi dedi in babice (po vsaki strani eno polovico).
Primer 1:
Pokojnik zapusti zakonca ter hči in sina. V takem primeru pride do dedovanja v prvem dednem redu. Vsak od dedičev deduje 1/3 premoženja.
Primer 2:
Pokojnik zapusti zakonca ter mamo. Oče je umrl že pred smrtjo pokojnika. Pokojnik je imel dva brata, ki sta oba še živa. Glede na to, da je pokojnik ni imel svojih potomcev in je zapustil samo zakonca, dedovanje v prvem dednem redu ne pride v poštev. V tem primeru bo prišlo do dedovanja v drugem dednem redu, in sicer bo zakonec dedoval ½ premoženja pokojnika. Preostala polovica se bo razdelila med mamo in dva brata. Pri tem brata nista enakovredna dediča mami, temveč bosta dedovala zgolj del, ki bi ga sicer dedoval oče. Tako bo mama dedovala ¼ premoženja, brata pa vsak po 1/8 premoženja.
Alternativne možnosti urejanja prehoda premoženja za primer smrti
Zapustnik se lahko odloči tudi za urejanje premoženjskih razmerij, ki bi se sicer odprla šele po njegovi smrti, že za časa svojega življenja. Dednopravne pogodbe so sicer v Sloveniji prepovedane in je pogodba, s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del svojemu sopogodbeniku ali komu drugemu, neveljavna, saj posega v pravico zapustnika do svobodnega razpolaganja s svojim premoženjem.
Kljub temu pa Obligacijski zakonik omogoča sklenitev treh tipov pogodb, ki posamezniku omogočajo, da že za časa svojega življenja v pretežni meri razdeli svoje premoženje. To vključuje:
- pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja oz. izročilna pogodba;
- pogodbo o dosmrtnem preživljanju;
- pogodbo o preužitku.
Osnovne lastnosti teh pogodb vam bom na kratko predstavil v naslednjem prispevku.
Sklepno
Razumevanje dednega prava v Sloveniji je ključno za vsakogar, ki želi učinkovito načrtovati razdelitev svojega premoženja po smrti. Ne glede na to, ali se odločite za oporočno ali zakonito dedovanje, je pomembno, da ste seznanjeni z možnostmi in zahtevami, ki jih določa slovensko pravo. Pomembno se je zavedati, da poleg zgoraj omenjenih osnovnih pravil obstajajo številne druge omejitve, ki jih je treba upoštevati pri dedovanju (npr. nujni delež, vračunanje daril …), zato je priporočljivo, da se pri urejanju tega področja posvetujete s strokovnjakom za dedno pravo.
Če potrebujete dodatno pomoč ali nasvet, ne oklevajte in dovolite, da vam pomagam pri teh vprašanjih. Z veseljem sem vam na voljo. Naj vaš pravni problem postane moja skrb.