Kdo je delodajalec pri podružnici?
Na videz precej enostavno vprašanje, kajne? Delodajalec je subjekt, kot je gospodarska družba, s.p., javni zavod, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposluje delavce, jim odreja delo, izplačuje plačo in vodi postopke odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Vendar, saj zagotovo ne mislite, da je res tako “simpl”, kajne?
V praksi je vse bolj zapleteno
Nedavno sem zastopal delavca, ki mu je delodajalece izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Po njegovem pooblastilu sem pravočasno vložil tožbo in zahteval ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi ter reintegracijo. Do tu nič nenavadnega.
Sem pa tekom priprave tožbe naletel na zanimivo vprašanje – ali je bila delavčeva pogodba o zaposlitvi sploh odpovedana s strani pravega subjekta? Pogodbo o zaposlitvi je namreč sklenil s Podjetjem A, Podružnico B, ki jo zastopa direktorica (podružnice) C. S strani istega subjekta mu je bila podana tudi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Preverba v AJPES razkrije, da je Podjetje A registrirano na drugem naslovu in ima druge zakonite zastopnike.
Kaj pravi zakonodaja?
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 31. členu določa:
– družba lahko ima podružnice, ki so ločene od sedeža družbe in se vpišejo v register.
– podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih lahko opravlja družba.
Čeprav podružnice niso pravne osebe, lahko kljub temu opravljajo vse posle, ki jih opravlja družba. Vendar, ali to vključuje tudi nastopanje v pravnem prometu kot delodajalec?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v drugem odstavku 5. člena pravi:
“Delodajalec ali delodajalka (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) po tem zakonu je pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi.”
Podružnica domačega podjetja torej ne more biti delodajalec. Glede na razmerje med ZGD-1 in ZDR-1, matična družba ne more pooblastiti podružnice za nastopanje kot delodajalec.
Delavce, ki delo opravljajo v podružnici domačega podjetja, lahko torej zaposli in odpusti le matična družba.
Primer v praksi
Kaj pa v mojem primeru? Matična družba je po prejemu tožbe, kjer je bila izpostavljena nezakonitost odpovedi s strani podružnice, trdila, da ima direktorica podružnice pooblastilo za zaposlovanje in odpuščanje. Po njihovem mnenju naj bil seveda postopek pravilno izpeljan. Vendar dvomim.
Izredna odpoved je bila namreč podana s strani “Podjetja A, Podružnice B, ki jo zastopa direktorica podružnice C.” Če bi pa držalo, kar je navajala tožena stranka, bi bilo brez dvoma navedeno “Podjetje A, ki ga po pooblastilu zastopa direktorica podružnice C.” Delavcu je torej pogodbo o zaposlitvi izredno odpovedal napačen subjekt, zato bi sodišče po mojem mnenju moralo nezakonitost odpovedi ugotoviti že na tej podlagi, brez, da bi se bilo sploh potrebno spuščati v vsebino očitkov, na katerih je delodajalec utemeljeval izredno odpoved.
Kljub temu, da je imel delavec precej dober primer, se je odločil, da zadevo zaključi s sklenitvijo sodne poravnave, s čimer si je prihranil precej časa, stroškov in stresa.
Potrebujete pravni nasvet pri zaposlovanju in odpuščanju?
Če imate dileme glede pravilnega vodenja postopkov zaposlovanja in odpuščanja, ne oklevajte in poiščite pomoč. Z veseljem vam pomagam pri teh vprašanjih. Naj vaš pravni problem postane moja skrb.